»Repetitivna glasba Steva Reicha, Philipa Glassa, Johna Adamsa in drugih skladateljev imenitno povzema številne silnice, kulturne vzorce in družbena protislovja Združenih držav.«
»Prostori njihovega dela niso bile koncertne dvorane, ampak ateljeji, podstrešni 'lofti', galerije, celo prizorišča, namenjena rock in jazz zasedbam.«
»Reich je na koncerte svoje glasbe privabljal velike množice in po dolgem času postal prvi skladatelj, ki je z izključno svojimi skladbami razprodal Carnegiejevo dvorano.«
»Ponavljajoče se glasbene strukture so enake preračunljivim repetitivnim strukturam oglaševalskih shem, njihov estetski učinek pa prav lahko meji na hipnotičnost dolgih, z enakimi izdelki napolnjenih polic velikih nakupovalnih središč.«
»Steve Reich se je za glasbo zahodne Afrike zanimal že kot študent, leta 1970 pa je dobil možnost študija na Univerzi v Gani.«
»Barvitost, bogastvo kontrapunkta, jasno razumljiva struktura dela in organizacija igre na podlagi odnosov med glasbeniki je sprožila navdušen odziv prvih poslušalcev.«
